Cerumen (ušesno maslo) je voščena snov, ki jo žleze v ušesnem kanalu proizvajajo za zaščito pred prahom, bakterijami in tujki. V normalnih razmerah se cerumen sam izloča iz ušesa. Včasih pa se nabere preveč, strdi ali zamasi ušesni kanal — in takrat nastopijo težave s sluhom.

Kaj je cerumen in zakaj ga imamo?

Cerumen (latinsko cerumen auris) je mešanica izločkov lojnih in ceruminoznih žlez v zunanjem delu ušesnega kanala. Vsebuje maščobne kisline, holesterol in antimikrobne snovi. Njegove naloge:

Zaščita — preprečuje vdor prahu, insektov in tujkov.
Vlaženje — ohranja kožo ušesnega kanala prožno in preprečuje izsušitev.
Protimikrobno delovanje — kislo okolje (pH 6,1) zavira rast bakterij in gliv.
Samočiščenje — kožne celice ušesnega kanala se počasi premikajo navzven (migracija epitela) in s seboj prenašajo cerumen proti ušesni odprtini.

Cerumen obstaja v dveh oblikah: mokri tip (medeno rjav, lepljiv — pogostejši pri evropskem prebivalstvu) in suhi tip (siv, luskast — pogostejši pri vzhodnoazijskem prebivalstvu).

Kdaj cerumen postane problem

Težave nastanejo, ko se cerumen nabere v preveliki količini ali se strdi in zamasi ušesni kanal. Temu pravimo ceruminalni čep (cerumen impaction). Prizadene 6 % splošne populacije in do 30 % starejših oseb.

Dejavniki tveganja za zamašitev:

Uporaba vatnih palčk — paradoksalno, palčke cerumen potiskajo globlje v kanal, namesto da ga odstranijo.
Nošenje slušnih aparatov ali ušesnih čepkov — preprečijo naravno izločanje cerumna. Uporabniki slušnih aparatov naj redno preverjajo čistost.
Ozek ušesni kanal — anatomska posebnost, pogostejša pri otrocih in starejših.
Prekomerna produkcija — nekateri ljudje genetsko proizvajajo več cerumna.
Starost — s starostjo cerumen postane bolj suh in se težje izloča.
Dlakav ušesni kanal — dlake zadržujejo cerumen.

Simptomi ceruminalnega čepa

Zamašen ušesni kanal povzroča enega ali več simptomov:

Pridušen sluh — občutek zamašenega ušesa, podobno kot pri vodi v ušesu
Občutek polnosti ali pritiska v ušesu
Tinitus — šumenje ali brnenje, ki nastopi ali se poslabša ob zamašenosti
Bolečina v ušesu — če čep pritiska na bobnič ali kožo kanala
Vrtoglavica — v redkih primerih, ko čep pritiska na vestibularni sistem
Kašelj — refleksni kašelj zaradi draženja vagusovega živca v ušesnem kanalu

Pri uporabnikih slušnih aparatov se ceruminalni čep kaže tudi kot povratni pisk (feedback), slabša kakovost zvoka ali pogostejše okvare aparata.

Metode odstranjevanja

Cerumen naj odstrani zdravnik ali usposobljen zdravstveni delavec. Metode se izbirajo glede na vrsto čepa, stanje bobniča in zgodovino bolezni:

1. Irigacija (izpiranje)

Zdravnik v ušesni kanal pod nizkim pritiskom vpihuje toplo (telesno temperaturo) fiziološko raztopino ali vodo. Tok tekočine razmehča in izplakne cerumen. Kontraindicirano pri perforiranem bobniču, aktivni okužbi ali po nedavni operaciji ušesa.

2. Aspiracija (sesanje)

Specialist s tanko kanilo pod nadzorom mikroskopa ali otoskopa vakuumsko posesa cerumen iz kanala. Najprimernejša metoda pri perforiranem bobniču ali trdovratnem čepu.

3. Ročno odstranjevanje (kiretaža)

Specialist z drobnim instrumentom (kireta, kljukica) pod vizualnim nadzorom mehansko odstrani čep. Zahteva mirnega pacienta in izkušenega zdravnika. Pogosta metoda pri otrocih in starejših.

4. Cerumenolitiki (kapljice za raztapljanje)

Ušesne kapljice na bazi olja, vodikovega peroksida ali natrijevega bikarbonata zmehčajo cerumen pred mehanskim odstranjevanjem. Uporabljajo se 3–5 dni pred obiskom zdravnika. Niso zadostne same po sebi pri popolni zamašitvi.

Nevarnosti samočiščenja

Napačno čiščenje ušes je pogost vzrok obiska pri ORL specialistu:

Vatne palčke — potiskajo cerumen globlje, lahko poškodujejo bobnič. WHO in vsi ORL strokovnjaki svetujejo: v ušesni kanal ne vstavljajte ničesar.
Ušesne svečke — ne delujejo in so nevarne (opekline, vosek v ušesu, poškodbe bobniča). FDA jih odsvetuje.
Improvizirana orodja — sponke, zobotrebci, škarje — visoko tveganje za poškodbe kože kanala, okužbe ali perforacija bobniča.

Varno pravilo: z brisačo po tuširanju obrišite le zunanji del ušesa (ušesno školjko). V kanal ne vstavljajte ničesar.

Preventiva

Pustite cerumen pri miru — naravni mehanizem samočiščenja deluje pri večini ljudi.
Izogibajte se vatnim palčkam — največ z njimi čistite ušesno školjko, nikoli kanala.
Čistite slušne aparate — redno čistite ulivke in filtre, da preprečite kopičenje cerumna na aparatu.
Preventivni pregledi — uporabniki slušnih aparatov naj imajo pregled ušes vsaj 2× letno.
Cerumenolitične kapljice — enkrat mesečno 2–3 kapljice olivnega olja, če imate nagnjenost k zamašitvam.

Kdaj k zdravniku

Obiščite ORL specialista, če:

Imate pridušen sluh, ki ne mine po 2 dneh
Opazite izcedek, kri ali neobičajen vonj iz ušesa
Imate bolečino v ušesu
Nosite slušni aparat in opazite poslabšanje zvoka ali povratni pisk
Imate perforiran bobnič ali zgodovino operacij ušesa — nikoli ne čistite ušes sami

V ORL Medicina cerumen odstranimo hitro in neboleče z aspiracijo ali ročno metodo pod mikroskopom. Postopek traja 5–10 minut.

Cerumen (ušesno maslo) — kdaj je problem in kako ga varno odstraniti